Ob izstopu iz dolgega tunela na meji med provincama je ležala snežna dežela. Noč je v svoji globini postala bela. Vlak se je ustavil pri signalnem stolpu.
S sedeža na nasprotni strani vagona je vstalo dekle, stopilo pred Shimamuro in spustilo okno. V vagon je pritekel snežni hlad. Preberi več o Yasunari Kawabata: Snežna dežela
1.
Star sem bil sedemintrideset let, ko sem sedel na boeingu 747. To velikansko letalo se je skozi goste deževne oblake ravno spuščalo na hamburško letališče. Hladen novembrski dež je zemljo temno obarval, osebje v pelerinah, enolična letališka stavba z zastavo na vrhu in oglasna deska BMW pa so risali podobo mračne flamske pokrajine. Torej, spet Nemčija, sem pomislil. Preberi več o Haruki Murakami: Norveški gozd
Predgovor
Pred kakšnimi desetimi leti sem nekaj dni preživel pod gostoljubno streho priznanega belgijskega jurista, žal že pokojnega M. de Laveleyja, in najin pogovor se je med drugim ustavil pri religiji. Preberi več o Inazo Nitobe: Bushido: Kodeks samuraja
Prvi del: Sensej in jaz
1
Tistega moškega sem vedno klical sensej. Zatorej bom tudi na tem mestu zapisal samo sensej, saj pravega imena ne morem razkriti. Tako ga imenujem, ker mi je tako naravno, ne toliko ker bi imel zadržke zaradi strahu pred javnostjo. Preberi več o Natsume Soseki: Koprnenje
Prihod
Sredi noči sta dva dečka iz naše skupine zbežala, zato
tudi ob zori še nismo krenili. Kratek čas pred odhodom
smo zapolnili s tem, da smo bledemu jutranjemu soncu
nastavljali svetlo zelene grobe jopiče, ki se čez noč niso
osušili, in se čez nizko živo mejo razgledovali po rjavkasti
reki, skriti za nekaj figovimi drevesi na drugi strani
tlakovane ceste. Preberi več o Kenzaburo Oe: Potrgajte poganjke, postrelite otroke