Tadevž Ropert: Koga naj volim?

»Ni mi treba govoriti, da so stvari slabe. Vsi vemo, da so.« (TV-napovedovalec v filmu Network)

Dobro jutro. Budilka zazvoni. Začenja se nov dan. Čas je, da si pripravim zajtrk, ob tem pa preberem še svež časnik. Naslovnica sporoča, da je eden izmed poslancev spet napravil neko nečednost, a sam misli, da je vse v najlepšem redu. Na mah izgubim apetit, pustim hrano (in časopis) in se odpravim na delo. Ko se vrnem, sedem k mizi, da bi pojedel kosilo. Prižgan radio sporoča, kako je propadlo že ne vem katero podjetje letos in koliko delavcev je bilo ob tem odpuščenih. Sledi novica o tem, koliko ljudi je pod pragom revščine in nimajo kaj jesti. Hrana se mi ponovno upre. Ne gre. Do večera te misli nekako preženem stran in želodec se oglasi, da je zapostavljen. Pripravim si torej večerjo, a glej ga zlomka, ravnokar se začne informativna oddaja na televiziji. Glas novinarke pravi, da je neki politik sprejel podkupnino, neki drugi pa je svojim prijateljem omogočil določene denarne ugodnosti. Takrat mi prekipi. Ugasnem televizor in odbrzim bruhat. Dovolj imam! Politike. In medijev. Ne zaupam nobenemu politiku več. Nobeni stranki več. Politika je kurba, ali kako je že nekoč rekel Cankar? Že večkrat se je pred volitvami v meni prebudilo upanje, da bo ta kandidat pa res pravi. In da se je stranka poboljšala. In? Čisto vedno me razočarajo! Same laži, same laži! Tako, naslednjič sploh ne bom več šel na volitve. Pa naj se gredo svoje bedaste, umazane igrice. Politike in medijev se bom v prihodnje izogibal. V velikem loku.

Dobrodošli v Sloveniji 2011. Gornji odstavek je poskus obnove doživljanja povprečnega državljana Slovenije na tipičen dan v tistem letu. Toliko za osvežitev spomina, če ste morda že pozabili na takratno vzdušje. A prej bi rekel, da niste, saj tudi poznejši vsakdanjiki žal niso bistveno drugačni.

Spodobi se, da se predstavim. Sem pripadnik škart generacije, kar se sicer ne sliši »tako imenitno kot generacija Y, je pa zato toliko bolj resnično.« No, lahko bi dejal tudi, da sem pripadnik NINJA generacije (No Income, No Jobs, no Assets), torej generacije brez prihodkov, brez služb in brez premoženja. Strokovno pa bi me baje stlačili v predalček mladi odrasli. In najbolj bistveno – sem vaš nezadovoljni sodržavljan.

Toda bolj kot pisec ste pomembni vi, naslovniki. Čeprav ste že lahko prebrali, komu je knjiga posvečena, je natančneje namenjena vsem, ki nimajo nikogar voliti, in tistim, ki volijo s stisnjenimi zobmi. Tistim, ki volijo kot Tone Kregar – se pravi najmanjše zlo. Namenjena je torej ljudem, naveličanim ponudbe na volitvah, in ljudem, naveličanim razočaranj, ki sledijo volitvam. Med naslovniki se (z)najdem tudi sam. In izhodišče za to knjigo je zelo preprosto – stanje v slovenski politiki je slabo. Kaj pa zdaj?

Ta knjiga je moj poskus odgovora na to vprašanje. Ker pa nezadovoljstvo ni nič novega za človeški rod, je prav, da preverimo, kaj modrega o njem je do sedaj že bilo povedanega. Zdi se, da je bistvo izluščil gospod po imenu Albert Hirschman. Pravi namreč, da imate pri vsakem nezadovoljstvu nad nečim tri osnovne možnosti, kaj lahko storite. Nič drugače ni pri nezadovoljstvu nad državo in politiko. Te tri osnovne možnosti so izstop, glas in lojalnost. Izstop pomeni odhod stran od tiste stvari, nad katero ste nezadovoljni. V primeru nezadovoljstva nad politiko (države) to pomeni, da se izselite iz države. Možnost glasu pomeni, da želite tisto stvar, nad katero ste nezadovoljni, izboljšati in to počnete s komunikacijo. Primer tega bi bila politična aktivnost ali protestiranje. Tretja možnost, ki jo imate, pa je, da ste pasivno lojalni. Da ne storite ničesar. Čakate, da se stanje izboljša samo od sebe in si govorite, da bo že šlo.

Ena izmed bolj igrivih definicij norosti pravi, da je norost delati vedno znova in znova isto stvar in ob tem pričakovati drugačne rezultate. Iz tega sledi, da so za drugačne rezultate potrebne spremembe. V skladu s tem se bomo odrekli Hirschmanovi zadnji možnosti, dali poklon tistim, ki so izbrali prvo možnost, in se poglobili v drugo možnost. Raziskali bomo možnost glasu.

Spremembe, možnosti, glas … Se sliši znano? Najbrž, sicer pa pojdite v najbližjo knjigarno. Prepričan sem, da bo čas, ki bo pretekel od prestopa praga knjigarne do takrat, ko boste uzrli prvi priročnik za samopomoč, znašal največ nekaj sekund (seveda, če vas ne bodo očarali že v izložbi). Kako ne bi, ko pa se police v knjigarnah kar šibijo pod njimi, najdejo se nasveti za celo vrsto tem – kako biti srečen, kako obogateti, kako postati lep, kako postati uspešen, kako biti dobra mama, hčerka, žena, ljubimka, prijateljica, kako biti dober oče, sin, mož, ljubimec, prijatelj, kako živeti, ljubiti, piti, jesti … toda veliko dragocenejše spoznanje o našem svetu bo sledilo, če se boste vprašali, o katerih temah ni nobenega priročnika? Takšnih tem je malo, a ene se vztrajno izogibajo – je neke vrste tabu. Če boste namreč našli kakšen priročnik na temo politike, potem iskrene čestitke, jaz ga nisem, niti enega. Samopomoč v politiki? No, tukaj je.

Zbirka AKTIVNI DRŽAVLJANI
120 strani
Izkaznica knjige

elektronske izdaje
Biblos
iBooks

trda vezava
ISBN: 9789612742300
cena z DDV: 15,00 EUR

broširana vezava
ISBN: 9789612742317
cena z DDV: 7,99 EUR

Na voljo v spletni knjigarni Sanje