Stéphane Hessel: Dvignite se!

Triindevetdeset let. Stopam na zadnji del svoje poti. Konec ni več prav daleč. Kakšna sreča, da lahko to izrabim kot pretvezo in se spomnim tistega, kar je bilo torišče mojega političnega udejstvovanja: leta odporniškega gibanja in program, ki smo ga pred šestdesetimi leti sestavili v Narodnem svetu odpora. Jeanu Moulinu gredo zasluge, da so se v Svetu zbrali vsi predstavniki zasedene Francije, vsa gibanja, vse stranke, sindikati … in se izrekli za oborožen boj in za edinega poveljnika, ki ga je Francija v boju priznavala: generala de Gaulla. V Londonu, kjer sem se marca 1941 pridružil generalu de Gaullu, sem izvedel, da je Svet sestavil nek program, ki ga je sprejel 15. marca 1941, da bi osvobojeni Franciji služil kot skupek načel in vrednot, na katerih bo temeljila moderna demokracija v naši državi.

Ta načela in vrednote danes potrebujemo bolj kot kdaj koli. Naloga vseh nas je skrbeti, da bo naša družba ostala takšna, da bomo nanjo ponosni: da to ne bo družba ilegalnih priseljencev, izgonov, sumničavih pogledovanj na prišleke, da to ne bo družba, v kateri pokojnine in prejemki iz socialne blagajne niso samoumevni, družba, v kateri so mediji v rokah bogatunov – skratka vse, s čimer ne bi soglašali, če bi bili sledili načelom Narodnega sveta odpora.

Leta 1945, po koncu vojne vihre, so se sile Narodnega sveta odpora prerodile v novo življenje. Naj spomnim: takrat so si zamislili socialno varnost, kakršno je hotelo odporniško gibanje in kot jo je predvideval njegov program: »Načrt za popolno socialno varnost, ki bo vsem državljanom zagotovila sredstva za obstoj, kadar se bodo znašli v položaju, ko si jih ne bodo zmogli priskrbeti s svojim delom«, »pokojnina, ki bo ostarelim delavcem omogočala, da bodo dostojanstveno živeli do konca svojih dni«. Viri energije, elektrika in plin, premogovniki in velike banke bodo nacionalizirani. Program je določal tudi, da bodo »narodu vrnjena velika monopolna podjetja, ki so sad skupnega dela, viri energije in bogastvo, ki se skriva v nedrjih zemlje, zavarovalnice in velike banke«, »ustvarili bomo pravo ekonomsko in socialno demokracijo, ki bo iz upravljanja gospodarstva izločila morebitne ekonomske in socialne fevdalne težnje«. Splošna korist mora prevladati nad koristjo posameznika, pravična delitev bogastva, ustvarjenega z delom, mora prevladati nad močjo denarja. Odporniško gibanje predlaga »racionalno organiziranost gospodarstva, ki bo omogočala prevlado splošne koristi nad koristjo posameznika in ne bo podvržena diktaturi po vzoru fašističnih držav«; začasna vlada republike pa se zavezuje k uresničevanju vsega tega.

Prava demokracija potrebuje neodvisen tisk; odporniško gibanje se je tega zavedalo in to zahtevalo, zagovarjalo je »svobodo tiska, njegovo čast in neodvisnost od države, moči denarja in tujih vplivov«. To so zagotavljale tudi določbe o tisku iz leta 1944. Toda prav svoboda tiska je danes ogrožena.

Odporniško gibanje je pozivalo, naj se zagotovi, »da bodo vsi francoski otroci deležni najboljše izobrazbe«, in to brez diskriminacije. Toda reforme iz leta 2008 ta prizadevanja izničujejo. Mladi šolniki, katerih dejanja podpiram, so se zoperstavili njihovemu uresničevanju in za kazen so jim znižali plače. Razjezili so se, niso hoteli »ubogati«, po njihovi presoji so bile te reforme preveč oddaljene od republikanskega ideala, preveč v službi družbe, kjer je vse podrejeno denarju in kjer se ne posveča več pozornosti razvijanju ustvarjalnega in kritičnega duha.

Socialne pridobitve, ki jih je izbojevalo odporniško gibanje, so danes ogrožene v temeljih.

Jeza, vzrok za upor

Drznejo si nam reči, da država danes ne more več kriti stroškov teh državljanskih pravic. Toda kako lahko trdijo, da ni dovolj denarja za vzdrževanje in ohranjanje teh pridobitev, ko pa se je količina bogastva od konca vojne, ko je bila Evropa razdejana, občutno povečala? Gotovo zato, ker moč denarja, proti kateremu se je odporniško gibanje tako srdito bojevalo, še nikoli ni bila tako velika, predrzna, vase zazrta; še nikdar ni imela toliko služabnikov, ki segajo v najvišje sfere države. Banke, ki so zdaj v zasebnih rokah, se ubadajo predvsem s skrbjo za dividende in čim višje plače svojih direktorjev, ne s splošno koristjo. Prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok; dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni tolikšne spodbude.

Uporniško gibanje je vzniknilo iz jeze. Mi, veterani odpora in oboroženih sil Svobodne Francije, mlade rodove pozivamo, naj živijo in posredujejo dediščino odporniškega gibanja in njegovih idealov naprej. Kličemo jim: prevzemite štafeto, razjezite se! Odgovorni v politiki, gospodarstvu, intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji mednarodni diktaturi finančnih trgov, ki ogroža mir in demokracijo.

Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine, zgodovina pa mora teči naprej, tako kot ji določajo posamezniki. In njen tok teče proti večji pravičnosti in večji svobodi – vendar ne tiste vrste nenadzorovani svobodi, kakršno si jemlje lisica v kokošnjaku. Pravice, ki jih omenja Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948, so univerzalne. Če srečate koga, ki jih ni deležen, sočustvujte z njim in mu pomagajte, da si jih bo izboril.

Prevedla Agata Tomažič

Zbirka AKTIVNI DRŽAVLJANI
64 strani

elektronske izdaje
Biblos

trda vezava
ISBN: 9789612740641
cena z DDV: 14,95 EUR

broširana vezava
ISBN: 9789612740634
cena z DDV: 2,99 EUR

Na voljo v spletni knjigarni Sanje