Margrit Kennedy: Zavzemimo denar

Denar je sveta vladar.« Ni je stvari, ki bi bila dandanes bolj očitna. Niti strokovnjaki pa si niso edini, kdo je vladar denarja – čeprav svetovna gospodarska kriza kaže, da je od odgovora na to temeljno vprašanje odvisno celo naše preživetje.

Težko bi rekli, da je trenutna kriza bančnega sektorja in valut prva, ki nas je doletela v zadnjem času. Baza Mednarodnega denarnega sklada (IMF) navaja »124 bančnih kriz, 326 kriz valut in 64 dolžniških kriz na nacionalni ravni med letoma 1970 in 2007«.1 Današnja kriza je, seveda, udarila globalno, ne samo nacionalno, zato je njen učinek večji in dolgotrajnejši.

Bomo še naprej dovoljevali, da borzni akterji – velike investicijske banke, zavarovalnice, bonitetne agencije, tako imenovani prosti trg – odločajo, koliko je vreden naš denar? Ali pa se morda lahko sami odločimo, kakšni bodo naši novci in komu naj bi koristili?

Pred tridesetimi leti sem se prvič zavedela majhne, a resne strukturne hibe našega monetarnega sistema, ki me vse odtlej vznemirja: konformni način obrestovanja. Kot arhitektka in ekologinja sem potrebovala približno dvajset minut za ugotovitev, da v obstoječi monetarni ureditvi nimam nobenih možnosti, da zagotovim sredstva za izvedbo večjih ekoloških projektov. Nobenih možnosti – čeprav praktična rešitev za problem obresti obstaja že od začetka 20. stoletja. Po dodatnih šestih minutah poglabljanja sem se prepričala, da me občutki niso varali. Minilo je pet let, preden sem o tej temi napisala krajše knjižno delo, ki so ga odtlej prevedli v 23 jezikov.2

Leta 2008, po skoraj treh desetletjih predavanj in zapisov na to temo, sem opazila, da so ljudje končno prisluhnili mojim predlogom in da so pripravljeni ukrepati. Po propadu banke Lehman Brothers in izbruhu svetovne finančne krize so me klicali za preštevilne intervjuje. Kot da bi se v glavah ljudi začelo nekaj spreminjati. Čedalje več ekonomistov je oporekalo neoliberalizmu in njegovemu aksiomu, da se »trg uravnava sam«.3 Vseeno pa je redko kdo omenjal strukturno hibo monetarnega sistema samega, in to kljub vztrajnemu kopičenju dolgov in propadlih finančnih produktov. Nihče ni natančno vedel, kdo je komu dolžan in koliko. Ni se govorilo o milijardah, temveč o bilijonih in trilijonih evrov ali dolarjev. Trenutne statistike kažejo, da je naložb v izvedene finančne instrumente za okoli 601 bilijon USD – neverjetnih 601.000.000.000.000 dolarjev.4

Naše vlade so si kupile čas z reševanjem megabank in odlaganjem zloma v prihodnost. Žal pa ni bilo nobenih poskusov sistemskih sprememb.

Za nas davkoplačevalce je bila finančna pomoč drag predah pred neizbežnim sesutjem – neizbežnim, če sistema ne bomo spremenili v njegovih temeljih. Tega končnega sesutja reševalni paketi, s stisnjenimi zobmi podeljene ugodnosti za ogrožene banke ali peščica novih uredb ne bodo preprečili.

Z leti sem zelo jasno zaznala malone neprebojen »miselni zid«, ki smo ga zgradili okrog vprašanja denarja. Prvi ekonomist, s katerim sem se na začetku posvetovala, je imel prav, ko je rekel: »Tvoja kritika sistema je točna. Nimamo pa moči, da bi to spremenili.« Šele mnogo pozneje sem spoznala, da sem pod vprašaj postavljala same temelje ekonomske doktrine.

Obresti so temeljna paradigma, ki so jo prisiljeni sprejeti vsi ekonomisti – od komaj vpisanih študentov do uveljavljenih strokovnjakov. Vsi konvencionalni ekonomski modeli in izračuni jih imajo za samoumevne. Moj naivni dvom v sistem je bil mogoč samo zato, ker nisem ekonomistka, temveč arhitektka z doktoratom iz javne uprave in mednarodnih odnosov. Na denar sem gledala kot na javno in mednarodno zadevo. Kot mnogi drugi kritični neekonomisti, ki sem jih odtlej spoznala, sem z zdravo pametjo in s to drugačno perspektivo lahko zaznala hibe sistema.

Vprašajte se: kaj imam raje. Monetarni sistem, ki zagotavlja stabilnost in preprečuje, da bi drugi bogateli na naš račun? Ali uveljavljeni sistem, v katerem lahko obogatimo s špekulacijami na finančnih trgih, in to s tveganjem drugih – hkrati pa lahko ostanemo brez vsega premoženja?

Če vam je ljubša prva možnost, je ta knjiga namenjena vam. Pišem jo za običajne ljudi, saj verjamem, da ti lahko dosežejo spremembe. Protesti Zavzemimo Wall Street, ki so prerasli v globalno gibanje, so bili prvi in krvavo potreben izkaz upora. Ti nenasilni protestniki izražajo nestrinjanje s profesionalnimi špekulanti (tudi ekonomisti) in predsedniki uprav megabank, ki se igrajo borzo in jim je malo mar, ali večina ljudi igro razume ali ne. Prav nasprotno, dolga leta so nam bančniki in drugi vpleteni prikrivali podatke, tako da so jih opisovali s skrivnostnimi izrazi in formulami, ki jih ni mogel razumeti noben laik. Zakaj? Preprosto: dokler se igra nadaljuje, oni zmagujejo. Burnejši ko je kaos, ki ga ustvarijo, večji je njihov dobiček. Ne zanima jih, kako živijo ljudje, ki poravnajo račune.

Demonstracije Zavzemimo po vsem svetu kritizirajo ravnanje kakšnih 200.000 »fantov« (borzni svet večinoma obvladujejo moški), starih med 25 in 40 let, ki prikovani pred svoje računalniške zaslone upajo, da bodo s svojimi pametnimi trgovalnimi programi prvi poželi dobiček od minimalnega nihanja cen na valutnem trgu. Njihov izjemni uspeh pri tej igri dokazujejo bonusi, ki si jih prislužijo oni in njihovi nadrejeni. Svoje trgovanje z valutami cenijo na kar 4,5 bilijona ameriških dolarjev na dan – da se ženejo za dobički brez vsake stvarne vrednosti. Pri tem s svojimi usmerjenimi napadi na »ranljive valute« opustošijo cele države.5

S to knjigo želim vse, kar sem se naučila, predstaviti tako, da lahko razume vsak. Nujno je, da se te informacije čim bolj razširijo in da se tako spodbudijo spremembe, ki jih vsi potrebujemo. Mnogo premalo se nas zaveda, kako nam strukturne hibe v monetarnem sistemu uničujejo življenje.

Večina ljudi meni, da lahko spremembe sproži samo prepričana večina. Toda to ne drži. Nedavne raziskave so pokazale, da je že deset odstotkov ljudi, ki na podlagi nekega novega védenja spremenijo svoje navade, dovolj, da jim sledijo drugi.6

Pokazala bom, da konformne obresti neizbežno vodijo v dolgoročen monetarni zlom. Ko se bomo tega vsi zavedali in videli, da sistema ni zaukazal bog, lahko končno izbijemo konvencionalni denar s piedestala. (Ne glede na izjave predsednika uprave banke Goldman Sachs, Lloyda Blankfeina, ki trdi, da on in njegovo podjetje opravljata »božje delo«.7 Najočitnejši simbol te prevzetnosti so bančni stolpi v svetovnih metropolah – katedrale sodobne družbe.)
Bančniki so postali vsemogočni stvarniki.
Ustvarjajo denar in ga hkrati ogromen del zbašejo v svojo vrečo. Nemški ekonomist Max Otte temu pravi »socialna pomoč za banke in finančnike … ekonomski red, za katerega je značilno, da ščiti banke pred špekulativnimi tveganji ter za banke, borzne posrednike in velebogataše ustvarja neodvisne prihodke, ki niso vezani ne na storitve ne na produktivnost«.8

Toda monetarni sistem smo ustvarili ljudje, ne bog. In mi smo tisti, ki ga lahko spremenimo. Preseči moramo obtoževanje pohlepnih bančnikov in vlagateljev, ki jih krivimo za aktualno finančno polomijo. Naša lastna ignoranca, udobje in negotovost so del problema. Če se želimo prebuditi iz dremeža, moramo okrepiti svoje znanje in se otresti strahov. In premagati moramo obsedenost s »plemenitenjem« denarja. Bodite iskreni: kdo od nas ne želi, da bi mu banka ali pokojninski sklad omogočila »največji donos« na njegov depozit?

Kadar predavam, pogosto naletim na mešanico navdušenja in odpora. Govoriti o denarju, je še vedno tabu; sprememba denarnega sistema večini zveni kot utopija. Ker sem sama v Nemčiji dvakrat doživela temeljno spremembo nacionalne valute – leta 1948 iz reichsmarke v nemško marko in leta 2002 iz nemške marke v evro –, se mi zdi to povsem izvedljivo. Vsi primeri, ki so predstavljeni v tej knjigi in izhajajo iz različnih zgodovinskih in kulturnih okolij, dokazujejo, da je mogoče ustvarjati nove in trajnostne denarne sisteme.

Namen knjige je iskati rešitve, ne pripisovati krivdo. Namen je uvesti nove denarne koncepte, ki bodo koristili vsem. Namen je ustvariti monetarni sistem, ki ne bo patološko obseden z rastjo; takšnega, ki ne bo nenehno prerazporejal denarja od delovnih revnih in srednjih slojev k bogati manjšini.

Lotimo se torej dela. Kaj je narobe z obstoječim monetarnim sistemom? Kaj nam preprečuje, da bi ga spremenili v bolj trajnostnega? Kako lahko odpravimo njegove strukturne hibe? In kako lahko vsak od nas pri tem pomaga?


1. poglavje
Sistemska hiba in njene posledice

Denar je najgenialnejša človeška iznajdba. Je plačilno sredstvo, pa naj ga sestavljajo školjke, pšenica, kovanci, koščki papirja ali številke v računalniku. Denar je zasebna dobrina, ki pripada svojemu lastniku, je pa kot »tehnologija v splošni rabi« tudi javno dobro – enako kot kolo, elektrika ali medmrežje –, ki spreminja vedenje vseh svojih uporabnikov. Vse dobrine z njim postanejo ne samo izmenljive, temveč tudi primerljive; s ceno govori o njihovi razpoložljivosti. Ne nazadnje pa denar tudi psihološko motivira, saj je tesno povezan z našo samopodobo in družbenim statusom. Brez denarja ne bi poznali specializacije, posledično pa tudi ne delitve dela v družbi kot osnove civilizacije.9 Toda naše razumevanje denarja je zašlo na mrtvo točko: ne znamo si zamisliti, kako bi lahko denar odgovorno ustvarjali in uporabljali še drugače, ne samo v njegovi konvencionalni obliki.

Kot so zapisali pri Deutsche Bundesbank,

izdajanju denarja navadno pravimo »ustvarjanje denarja«, nasprotnemu procesu pa »umik denarja«. Komercialne banke lahko ustvarjajo samo dobroimetje, le centralna banka sme ustvarjati denar centralne banke. Zato imajo samo centralne banke pooblastilo, da v obtok dajejo bankovce in kovance – pravno veljavni denar. Z instrumenti monetarne politike lahko evrski sistem vpliva na proces ustvarjanja denarja v komercialnih bankah in ga nadzira.10

Iz tega bi sklepali, da imajo centralne banke velikansko moč. Toda daleč največ denarja, ki je danes v obtoku, ustvarijo komercialne banke v obliki kreditov. Ti krediti temeljijo tako na depozitih pri centralni banki kot na depozitih na računih strank komercialnih bank. Vedno jih je treba povrniti z obrestmi. Če poenostavimo, obresti načeloma obsegajo štiri sestavine (pri 8-odstotni temeljni obrestni meri):11

1. stroški bančnih storitev (1,7 %),

2. premija za tveganje (0,8 %),

3. likvidnostna premija (4,0 %),

4. stroški inflacije (1,5 %).

Podrobnejša analiza osnove teh stroškov pokaže, da so neizogibni edino stroški storitev banke (stroški osebja, odgovornosti, materialni stroški). Celo premijo za tveganje – zavarovanje za primer neplačila kredita – bi bilo mogoče brez škodljivih posledic prečrtati s seznama stroškov obresti, kot bom pokazala v nadaljevanju s predstavitvijo kreditov švedske banke JAK.

Glavni sestavini obresti, ki povzročata strukturno hibo v našem monetarnem sistemu, sta likvidnostna premija in prilagajanje inflaciji, to je nagrada za varčevalca, ki da denar v uporabo banki. Od tu naprej se bo termin obresti nanašal na to dvoje.12 Obe sestavini dosledno ustvarjata eksponentno rast. Kratkotrajna eksponentna rast na spodbujanje delovanja denarnega sistema nima učinka, na srednji rok postane problematična samo ob visokih obrestih, na dolgi rok pa neizbežno privede do uničenja sistema. Pomembno je razumeti, zakaj je tako.

Vse v naravi preneha rasti, ko doseže optimalno velikost. Krivulja naravne rasti drevesa, živali ali človeka se začne s kratkim obdobjem eksponentne rasti, potem pa se upočasni, in ko je dosežena idealna velikost, se ustavi – pri ljudeh pri približno 21 letih. Ta naravna rast je zapisana v spominu vsake zdrave celice v našem telesu. Predvidevamo, da določa vzorec vseh tipov rasti na planetu, saj, denimo, opažamo, da »nobena rast ni neskončna«. In predvidevamo, da se torej ta vzorec omejene rasti nanaša tudi na denar. Težava je v tem, da se v obstoječem denarnem sistemu ne. Kot bomo videli, ima ta splošno razširjena zmota resne posledice.

***
01 Krivulje rasti
Rast
Eksponentna rast
Naravna rast
Čas
***


Prevedla Maja Ropret

Zbirka Aktivni državljani
112 strani
Izkaznica knjige

elektronske izdaje
Biblos
iBooks

trda vezava
ISBN: 9789612741921
cena z DDV: 18,00 EUR

broširana vezava
ISBN: 9789612741938
cena z DDV: 6,00 EUR

Na voljo v spletni knjigarni Sanje